Program izleta

Vreme:

Za obisk goriških je zagotovo pomembno sončno oz. toplo vreme, brez oblakov.

Vzeti s seboj:

Ker je v našem primeru bil izlet izpeljan v aprilu, se je potrebno še vedno toplo obleči, saj ko potegne burja, vas lahko zelo prepiha - kakšna vetrovka ali jakna ne bo škodila. Oblečete se lahko športno elegantno (trenirka stil) in obujete "superge". Ne pozabite vzeti s seboj tudi hrano in dovolj pijače. Priporočam še kakšen evro več za obisk vinskih kleti in nakup primorskih vin.

Primeren čas odhoda:

Pomladi, poleti, jeseni.

Opis poti:

Odrinili smo ob sedmih zjutraj iz pred Dolgega mostu in se direktno namenili proti Novi Gorici. Pot je bila enostavna brez kakršnihkoli zastojev, ki v tem času, sicer niso pogoste.

1. TOČKA: Solkanski most

Po novi obvoznici peljite mimo Nove Gorico v smeri Dobrovo (Tolmin) in se zapeljite do Solkana.Najprej se zapeljemo v Novo Gorico in nato z vožnjo nadaljujemo proti Tolminu. Na koncu vasi Solkan, pa zavijemo levo na veliko parkirišče, ki se nahaja pred solkanskim mostom.
Iz Tolmina se peljemo proti Novi Gorici, a le do vasi Solkan. Na začetku vasi zavijemo desno in parkiramo na velikem parkirišču, ki se nahaja za solkanskim mostom.

Solkanski most je bil zgrajen leta 1905 kot del železniške povezave med Trstom in Dunajem. Odlikuje ga izjemna eleganca in lahkotnost kamnite zgradbe, ki kot mavrica preskoči Sočo. Doživel je obe svetovni vojni. V prvi je bil avgusta 1916. leta miniran z 930 kg eksploziva in ob strašnem poku je lok v celoti zgrmel v Sočo. V drugi svetovni vojni je vzdržal 6 napadov zavezniških zračnih sil. Obnovili so ga Italijani leta 1927.

Zgrajen je po segmentni metodi vgrajevanja kamnitih blokov in s  postopnim zaključevanjem posameznih prstanov loka. Kamnite bloke so  pripeljali iz kamnoloma Cava Romana v Nabrežini in so iz školjčnega  apnenca, veliki pa od 0.2 m3 do 0.7 m3. Kamnite bloke so na mesto vgradnje spuščali s posebnimi dvigali na parni pogon.

Ves postopek gradnje je vodil  avstrijski inženir Leopold Oerley. Ob otvoritvi mostu 19. julija 1906.  leta se je prestolonaslednik Franc Ferdinand ob 16.20 uri ustavil na  samem mostu.

 

Vir: http://www.solkan.si/turizem/solkanski-most 

2. TOČKA - Sabotin: Pot miru, Koča na Sabotinu, rovi iz 1.sv.vojne

Iz Solkana zavijemo za Goriška Brda in sledimo poti do vasi Gonjače kjer zavijemo desno za Plave. Kmalu zatem je odcep za Sabotin na desni strani. Do koče na Sabotinu je še kakšne 4 km po asfaltirani cesti. V 6. soški bitki, avgusta 1916, je italijanska vojska zavzela Sabotin, kar je omogočilo zasedbo Gorice. Hrib je prepreden s sistemi jarkov in kavern, ki sta jih avstro-ogrska in italijanska vojska zgradili pri utrjevanju svojih položajev. Po grebenu Sabotina poteka državna meja. Tudi zato je ostal manj obiskan, ohranjen in pristen. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je meja dokončno premagana, Sabotin pa želimo ohraniti in mu nameniti vlogo Parka miru. Parka, ki bo povezoval vseh 22 narodov, ki so na njem prelivali kri.

Vir: http://www.sabotin-parkmiru.si/

3. TOČKA - Razgledni stolp Gonjače

Po novi obvoznici peljite mimo Nove Gorico v smeri Dobrovo (Tolmin) in se zapeljite do Solkana. Na semaforiziranem križišču na severu Solkana zavijte levo, po 200 metrih pa desno preko mostu čez Sočo proti Brdom. Cesta speljana po Italijanskem ozemlju vas bo po pobočju Sabotina pripeljala v Brda. Peljite se skozi kraj Podsabotin in v križišču na Humu zavijte desno. Pot nadaljujte po glavni cesti, prečkajte še vas Kojsko in že ste v Gonjačah. Že daleč se bo opazil razgledni stolp, ki vam o lažje za usmerjanje proti cilju.

Na izletu po Brdih naletimo tudi na vrsto spomenikov in spominskih plošč. Med njimi najbolj izstopa spomenik v Gonjačah, ki je posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče. Postavljen je na Mejniku, hribu nad vasjo Gonjače. Je delo akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke. Verze, ki so vtisnjeni na bronasti plošči, je zapisal pisatelj France Bevk.

“Sinovom Brd in Benečije, čuvarjem zvestim naše govorice,...” 

Ob spomeniku žrtvam stoji 23 m visok razgledni stolp s 144 stopnicami, ki je bil zgrajen leta 1961. Ob lepem vremenu se vam z njega odpre veličasten razgled na vse štiri strani neba: Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Načrte za postavitev stolpa je pripravil arhitekt Marko Šlajmer.

Vir: http://www.brda.si/znamenitosti/kulturne_znamenitosti/2012051415204567/Razgledni%20stolp%20Gonjače/

4. TOČKA - Grad Dobrovo, vinska klet

Na Dobrovem je že od 13. stoletja dalje stal grad, ki pa je v stoletjih propadal. Na njegovem mestu je na začetku 17. stoletja zraslo novo renesančno grajsko poslopje, ki se nam je ohranilo v razmeroma nespremenjenem videzu in velja danes za enega najlepših na Goriškem. Dobrovska graščina je v  tlorisu skoraj pravilen kvadrat s simetrično postavljenimi stolpi na vogalih. Obzidje je bilo verjetno postavljeno med drugo beneško vojno(1615-1617) in po končani nevarnosti spremenjeno v arkadni hodnik, eden od stolpov pa v kapelo, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu. Stene kapele krasijo sneti originali in kopije gotskih fresk z ozemlja severne Primorske.

Do konca druge svetovne vojne, ko je med briške griče zarezala meja in deželo razdelila med tedanjo Jugoslavijo in Italijo, se je tu ohranil svojevrsten fevdalni sistem, imenovan kolonat. Kmetje so obdelovali majhne površine, vino so pridelovali v kleteh 17 gradov, ki so bili v lasti tujega plemstva.

Vinska klet v Goriških Brdih je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je še danes v 100% lasti briških vinogradnikov.

Degustacija: V okolju, kjer se tradicija prepleta s sodobnostjo, obiskovalcem nudimo zanimive oglede kleti in poljudne ter strokovno vodene degustacije vin.

Vir: http://www.brda.si/znamenitosti/kulturne_znamenitosti/2013040311445356/

5. Točka - Soteska Krčnik s koriti in naravnim mostom

V vasi Neblo (pri Peternelu) zavijemo v dolino potoka Kožbanjšček. Po cesti, ki vodi v Kožbano, se lahko do Kotlin in više ležečega Krčnika pripeljemo kar z avtom ali kolesom. Veliko boljše pa je, da si vzamemo čas in se po dolini odpravimo peš.

Okrog 800 m nad Kotlinami pod Kožbano je Kožbanjšček izdolbel izredno slikovita korita z imenom Krčnik. Dolga so okoli 40 m, od 0,5 do 6 m široka in do 6 m globoka. Najbolj nenavadna je prva, ogromna draslja. Draslja ali kotlica je kroglasta kotanja v strugi vodotoka, v katero voda zanese kamne in pesek. Vodni tok jih vrti in jo s tem neprestano dolbe. Potok pada vanjo v približno 1,5 m visokem slapiču.  Približno na sredini kotlice se razpenja naravni most, ki je lepo zaobljen in gladek, saj ga je ustvarila deroča voda z brušenjem.

Krčnik naravna znamenitost, ena najlepših te vrste v Sloveniji, ki je zavarovana kot kulturni spomenik, vas bo očarala v vseh letnih časih. Obok mostu je približno 5 m dolg, 1,5 m debel in do 1 m širok. Takih mostov je v Sloveniji zelo malo; večinoma so bolj robati, nastali s preperevanjem kamnine. Korita se nadaljujejo z ozkim žlebom, mestoma širokim komaj pol metra, ki ga prekinjajo manjše draslje. Na koncu se korita odprejo v sotesko s strmimi stenami, ki se kmalu izteče v ozko dolino.
Korita z naravnim mostom v Krčniku in Kotline so že od leta 1985 z občinskim odlokom zavarovana kot naravni spomenik.

Vir: http://www.brda.si/znamenitosti/naravne_znamenitosti/2012051415541998/Kr%C4%8Dnik%20/

6. TOČKA - Grad Kromberg

Grad Kromberk, le nekaj kilometrov oddaljen od Nove Gorice, je osrednji razstavni prostor Goriškega muzeja in je tudi prostor srečevanja, druženja ter novih spoznanj. V pritličju in prvem nadstropju se nahajajo stalne postavitve umetnostne ter kulturne zgodovine. V drugem nadstropju je prostor za občasne razstave, predavanja, simpozije in druge dejavnosti. Grad obdaja čudovit park z amfiteatrom in lapidarijem na prostem.

Prvotno poslopje je v prvi polovici 13. stoletja dal sezidati grof Henrik Dornberški in je stalo na območju, ki se je omenjalo z imenom Stran. Bilo je fevd goriških grofov do njihovega izumrtja leta 1500, za tem je prešlo pod Habsburžane. Konec 16. stoletja je veliko zemljiško posest pridobil Ciprijan I. Coronini. Njegova rodbina je prišla v Gorico na koncu 16. stoletja iz kraja Berbenno pri Bergamu. Leta 1609 je Gašper Vid Dornberški prodal drugi del posesti na tem območju Ciprijanovemu vnuku Ivanu Filipu Coroniniju. Njemu in njegovemu bratrancu Janezu Andreju Coroniniju je 4. decembra leta 1615 cesar Ferdinand II. podelil plemiški naslov von Cronberg, sodno oblast nad vasjo Stran in dovoljenje, da vas poimenujeta Cronberg. Ivan Marija Coronini je tedaj začel z gradnjo novega poslopja, imenovanega Neu Cronberg, ki ga je po vsej verjetnosti dokončal njegov sin Ludvik Pompej. Leta 1634 so Coroniniji postali državni baroni, leta 1681 pa državni grofje. Grad Kromberk je za nekaj časa postal matična rezidenca goriške veje rodovine Coronini. Leta 1820 so Coroniniji odkupili od družine Strassoldo dvorec Zingraf (današnjo palačo Coronini v Gorici) in grad v Kromberku začeli uporabljati kot poletno rezidenco. 

Vir: http://www.goriskimuzej.si/stalne-zbirke/grad-kromberk

7. TOČKA - Cerje

Veliko Cerje oz. Veliki hrib je 343 m visoka vzpetina, ki se nahaja na skrajnem zahodnem delu grebena Črnih hribov. Z vrha, na katerem se nahaja velik spomenik v spomin priključitve Primorske k matični domovini, se nam odpre lep razgled na Vipavsko dolino, Trnovski gozd, del Jadranskega morja, južne Dolomite ter najvišje vrhove Julijskih Alp, kjer izstopajo Kanin, Krn in Triglav.

Pomnik braniteljem slovenske zemlje stoji na razglednem vrhu Cerje na zahodnem robu kraške planote, od koder se odpira širok pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino. Pobuda za postavitev tega monumentalnega spomenika vsem tistim, ki so se na tem ozemlju borili in padli, je nastala v rodoljubni organizaciji TIGR. Lokacija in vsebinska zasnova pomnika sta skrbno premišljeni.

Pomnik je zasnovan kot sedemetažni stolp oziroma trdnjava, ki bo s svojo vsebino povezovala preteklost s prihodnostjo. V sedmih etažah se bo lahko obiskovalec sprehodil skozi različna obdobja slovenske zgodovine, prelomnih časov – od prazgodovine do obdobij svetovnih vojn, vojne za osamosvojitev Slovenije do zadnje etaže z razgledno ploščadjo, ki simbolizira pogled v prihodnost.

Muzejska zbirka še nastaja. Kljub temu je od odprtja multimedijske razstave o soški fronti ob mednarodnem dnevu miru 21. septembra 2013 pomnik odprt za javnost.

Poti miru na Krasu (v neposredni bližini Pomnika) nas po mirnih, neokrnjenih predelih kraške planote vodijo na ogled najzanimivejših spomenikov in drugih objektov iz pestre zapuščine prve svetovne vojne. Speljane so daleč proč od glavnih prometnic, po obstoječih kolovozih, stezah in nekdanjih vojaških cestah.

Vse poti so urejene in označene, primerne za pohodnike, kolesarje in tudi konjenike. Obiskovalci lahko izbirajo med manj ali bolj zahtevnimi izleti in se podajo na daljšo ali krajšo pot po planoti, od koder se odpirajo čudoviti razgledi na morska prostranstva in alpske vrhove.

Vir: http://www.100letprve.si/pot_miru/pomnik_cerje_in_poti_miru_na_krasu/

Terminski plan izleta

1. TOČKA: Solkanski most

2. TOČKA - Sabotin: Pot miru, Koča na Sabotinu, rovi iz 1.sv.vojne

3. TOČKA - Razgledni stolp Gonjače

4. TOČKA - Grad Dobrovo, vinska klet

5. Točka - Soteska Krčnik s koriti in naravnim mostom

6. TOČKA - Grad Kromberk

7. TOČKA - Cerje

Predviden odhod

22.4.2017 ob 07:00

Predviden prihod

22.4.2017 ob 20:00

Zemljevid potovanja

Galerija

Klet Brda
Grad Kromberk
Solkanski most
dsd
Brez naslova
Cerje
Soteska Krčnik s koriti in naravnim mostom
Razgledni stolp Gonjače